10 odgovorov na vprašanja o ramadanu

Kratek vodnik po muslimanskem postnem mesecu

V tej objavi sem strnila 10 odgovorov na najpogostejša vprašanja o ramadanu; o pomenu in izvoru, kaj se sme in česa ne, kdo se lahko med ramadanom posti in komu se ni treba … Besedilo je namenjeno vsem radovednim, ki se vsako leto znova sprašujete, zakaj se ramadan začne vedno bolj zgodaj, vse informacije pa lahko služijo kot koristen napotek za lažje razumevanje ramadanskega posta in posledično pripevajo k medkulturnemu dialogu v slovenskem prostoru.

Odgovore na vprašanja, ki sem jih prejela na družbenih omrežjih na temo ramadana, sem pripravila v lažje razumljivem slovenskem jeziku, saj menim, da nerazumevanje islamske vere in običajev velikokrat izvira iz svojevrstnega odpora pred tujimi neznanimi izrazi, ki so sicer v vsakdanji rabi znotraj muslimanskih skupnosti v Sloveniji (in po svetu). Objava vsebuje 10 glavnih tematik, o katerih se marsikdo sprašuje, a bo tistim najbolj radovednim ponudila tudi bolj podrobne odgovore.

Ramadan ali ramazan?

Ali se pravilno reče ramadan ali ramazan? Poimenovanje ramadan v izvornem arabskem jeziku pomeni vroč puščavski pesek. Zaradi fonetike v različnih jezikih “d” nastopa tudi kot “dh” in “z”, zato je v slovenskem prostoru zaradi muslimanov iz Bosne in Turčije bolj znano poimenovanje: ramazan.

Kdaj nastopi ramadan?

Ramadan je 9. mesec po muslimanskem lunarnem koledarju. Nastopi s prvim krajcem nove lune. Ker je leto po lunarnem koledarju približno 11 dni krajše od gregorijanskega, je letošnji ramadan nastopil “prej” v primerjavi z lanskim. Tako bosta na primer v letu 2030 nastopila kar 2 ramadana.

Postenje – kako in zakaj?

Ramadan je znan kot postni mesec. V tem času se muslimani postijo od zore do sončnega zahoda. Torej ne začne se s sončnim vzhodom, kot je mnogokrat omenjeno v medijih. Slediti postu pomeni, da se čez dan odpovedo hrani, vsakršni pijači (tudi vodi) in spolnosti.

Ramadanski post je eden izmed 5 stebrov islamske vere. Ti stebri so:

Kdo se mora postiti? Kdo se ne sme?

Post morajo upoštevati vsi zdravi odrasli muslimani. Izvzeti so otroci, bolni in starejši.

Ženske se med menstruacijo ne smejo postiti, a morajo postne dneve nadoknaditi do naslednjega ramadana.

Nosečnicam in doječim materam je post večinoma odsvetovan.

Kako pa je z izjemami? Kako je z delavci na gradbiščih? Ali lahko pijejo vsaj vodo?

Pred časom sem poročala o primeru iz Savdske Arabije, ko so oblasti zaradi nevzdržnih visokih temperatur izdale razglas, da se fizičnim delavcem izpostavljenim soncu in vročini tisto leto ni potrebno postiti. A to je še vedno pomenilo, da so ti posamezniki “morali” post nadoknaditi v drugem letnem času do naslednjega ramadana. Posta nihče ne nadzira. Post je intimna stvar med vernikom in Bogom.

Kdor se odloči, da bo vseeno pil samo vodo, ne sledi ramadanskemu postu.

V Savdski Arabiji med ramadanom na primer prilagodijo delovnik in čas pouka. Skrajšani delovni čas se prične pozneje, a tudi sicer so trgovine in odprte pozno v noč. Marsikje, tudi v državah z večinskim muslimanskim prebivalstvom, posebnih prilagoditev ni. Postenje ni namenjeno biti lahko opravilo. V nobenem izročilu ni zapisano, da bi morali zaradi posta popolnoma spremeniti dnevni ritem in obveznosti. Omeniti velja vrhunske športnike, ki tudi v času ramadana med postom trenirajo in tekmujejo. V zadnjem času se veliko omenja košarkarja Kyrieja Irwinga, ki se v zadnjih urah postenja izvrstno odreže na tekmah NBA.

Kaj pa, če imaš pogoste migrene … Kaj pa če moraš jemati zdravila? Kaj pa če zbolimo?

Kot rečeno, postijo se lahko samo zdrave odrasle osebe, vsak pa mora zase presoditi oz. se posvetovati z zdravnikom, ali je ramadanski post nekaj, česar zares ne sme opravljati. Glavobola ne gre enačiti z migreno. Jemanje zdravil ob točno določenih urah pa je treba jemati resno po navodilih zdravnika. Če kdo zboli v času ramadana – o tem ne morem soditi. Ali gre za prehlad, virozo … To so vse zadeve, o katerih se je treba posvetovati z zdravnikom, oz. pri sebi jasno razdelati, zakaj se ne moreš postiti. Svojemu telesu je prepovedano (haram) škoditi.

Ramadan in menstruacija

Med menstruacijo se ženske ne smejo postiti. Namenjen jim je počitek. Med menstruacijo je ženska v stanju nečistosti*, zato ne sme moliti (obveznih molitev). To ne pomeni, da v tem času izgubi stik z Bogom, še vedno lahko opravlja priprošnje (dua, dova). Molitev, ki jih v času menstruacije ne more opraviti, ji ni treba nadomestiti.

Postne dneve je potrebno nadoknaditi pozneje do naslednjega ramadana. Veliko žensk se za to odloči v zimskem času, ko so dnevi krajši. Če menstruacija nastopi sredi postnega dneva ali še pozneje, je treba post prekiniti in tisti dan ne šteje.

*Kriteriji za stanje nečistosti veljajo za vse, vsakršna krvavitev (tudi pri poškodbi) razveljavi stanje čistosti. Urin, blato, ejakulacija izničijo čistost, zato je pred molitvijo potrebno opraviti obredno umivanje ali tuširanje.

Kako poteka ramadanski post?

Post ne poteka brez priprav oz. načrtovanja polnovrednih obrokov in vnosa tekočin. Tako sta prvi in zadnji obrok pomemben del ramadanskega vsakdana.

Obrok pred zoro: sahur ali sehur ali sehri. Zadnji obrok pred začetkom posta. Poleg hrane je pomembno je zaužiti dovolj tekočine, nekateri jedo juho, drugi veliko sadja.

Obrok po sončnem zahodu: iftar je prvi obrok, s katerim prekinemo post. Sunnah/sunet ali izročilo preroka Mohameda ﷺ veleva, da post prekinemo z vodo in datlji. Število datljev naj bo neparno (1, 3 …). To ne pomeni, da posta ne smemo prekiniti s katero drugo hrano, ki jo imamo na voljo. Iftar je v času ramadana pogosto priložnost za obiskovanje in druženje v večjem številu. Lansko leto sva imela v Ljubljani prvič priložnost povabiti goste na iftar v najinem domu.

A post ne pomeni samo odrekanja vodi in hrani. To je čas, ki nam da priložnost za duhovno rast, preizkušanje naših zmožnosti in discipline. Posebni deli dneva in noči so namenjeni branju Korana in dodatnim molitvam ter priprošnjam Bogu. Dobrodelnost v tem času prinaša še večji blagoslov.

Nobene zapovedi ni, ki veleva, da je treba ponoči biti pokonci in podnevi spati. Ravno nasprotno. Ramadan je tudi zato naporno obdobje, ker se ob postu in vseh dnevnih obveznostih dodaten čas namenja za nočne molitve.

Mnogi muslimani si v ramadanskem času zastavijo nove cilje za duhovno rast, za pozitivne spremembe v življenju. Veliko muslimanov si zastavi prebrati celoten Koran do izteka ramadana. Ko govorimo o muslimanih, govorimo o ljudeh z napakami in slabimi navadami, o vernikih, ki se zavedajo, da so lahko boljši. Nekateri muslimani, ki nimajo ustaljene navade moliti vsak dan, si z ramadanom zastavijo cilj to spremeniti. Post je praktično nemogoč za tiste, ki so odvisni od kajenja. Zato se nekateri odpovejo cigaretam in kajenje po enem mesecu opustijo za vedno.

Kajenje v času ramadana

Kajenje cigaret in elektronskih cigaret prekine post. Poleg hrane in tekočin, ki med postom ne smejo zaiti dol po požiralniku, so delci cigaretnega dima tisti, ki lahko potencialno zaidejo v želodec in tako razveljavijo post.

Mnogi islamski učenjaki podajajo mnenje, da je tudi sicer kajenje prepovedano (haram), ker škodi našemu zdravju. Pasivno kajenje (v družbi kadilca) ne prekine posta.

Molitev, lak in umetni nohti

Muslimanke, ki se v času ramadana odločijo usvojiti navado rednih molitev, k temu pristopijo z odstranitvijo umetnih nohtov oz. laka na nohtih. To je potrebno za stanje čistosti za molitev, saj velja, da mora voda med obrednim umivanjem pronicati do vseh predelov kože, las in nohtov.

Čeprav so na trgu že na voljo t.i. porozni halal (dovoljeni) laki, še vedno večinoma velja prepričanje, da je molitev (in umivanje pred njo) bolje opraviti brez laka na nohtih. Navada nekaterih muslimank je, da lak za nohte uporabljajo zgolj v času menstruacije, ko molitev zanje ni dovoljena.

Halal alternativa laku je kana, ki jo kot naravno barvilo uporabljajo predvsem v Afriki in na Bližnjem Vzhodu. V Sudanu se na primer muslimanke rade okrasijo s kano v času praznovanja po koncu ramadana. Kano nanesejo tako na nohte, kot tudi v različnih vzorcih na kožo.

Ramadan po svetu

Ramadanski post, kot vemo, traja od zore do sončnega zahoda.

Na različnih koncih sveta pa so dnevi seveda ponekod krajši in drugod daljši.

Grenlandija, Islandija in na primer skandinavske države imajo poleti izjemno dolge dneve, na Arktiki pa je znan t. i. polarni dan, ko sonce ne zaide med aprilom in avgustom.

Ko je ramadan v teh krajih na sporedu poleti, muslimanske skupnosti sledijo času Meke v Savdski Arabiji, nekateri pa času najbližjih krajev, kjer je dan sicer zelo dolg (22 ur). Po drugi strani jim ramadan v zimskem času prinaša dolge noči in tako najkrajše postne dneve.

Na tej povezavi lahko prisluhneš predstavniku muslimanske skupnosti na severu Norveške. O sami dolžini posta spregovori pri 3 min 25 s.

Kako se ramadan zaključi?

Ramadan se konča ob videnju novega krajca naslednje lune. Lunarni mesec lahko traja 29 ali 30 dni. Za letošnji ramadan je napovedan konec 9. aprila 2024. Koncu ramadana sledi tridnevno praznovanje, v našem prostoru znano kot bajram, v arabskih državah pa kot Eid Al-Fitr.

Bajram in Eid pomenita praznik, v tem primeru praznik ob koncu postnega meseca.

Slovarček izrazov:

Ramadan Mubarak in Ramadan Karím sta tradicionalni voščili v času ramadana. Prevod se lahko glasi kot “vesel ramadan” ali “blagoslovljen ramadan”.

Halal je arabska beseda, ki pomeni dovoljeno. Večinoma jo slišimo v zvezi s hrano, navezuje pa se tudi na druge predmete in pojme.

Haram je protipomenka besede halal, pomeni pa prepovedano.

Sahúr ali sehúr je zadnji obrok pred začetkom posta. Poleg hrane je pomembno je zaužiti dovolj tekočine, nekateri jedo juho, drugi veliko sadja.

Iftàr je prvi obrok, s katerim prekinemo post. Sunnah/sunet ali izročilo preroka Mohameda ﷺ veleva, da post prekinemo z vodo in datlji. Iftar je v času ramadana pogosto priložnost za obiskovanje in druženje v večjem številu.

Wudú ali abdest je obredno umivanje, ki ga je potrebno opraviti pred molitvijo, da se doseže stanje čistosti. Pri obrednem umivanju umijemo dlani, izperemo usta in nos, umijemo obraz, nato podlakti do komolca, z rokami nanesemo vodo še čez dolžino las in nato s prsti umijemo ušesa, na koncu umijemo še stopala.

Ghusl ali gusul je obredno tuširanje, ki ga je potrebno opraviti pred molitvijo, v primeru da je vernik/ca v stanju nečistosti po menstruaciji ali spolnem odnosu ali mokrih sanjah. Poleg vsakodnevnega umivanja je potrebno z vodo najprej umiti spolovilo, na koncu pa z vodo umiti vse dele telesa, začenši z lasiščem navzdol.

Taraweeh ali teravije so nočne molitve v ramadanskem času. Trajajo dlje od običajnih obveznih molitev, zato se lahko med posameznimi fazami počiva; od tod tudi ime iz arabske besede za počivanje, sprostitev. Poimenovanje prav tako nakazuje na iskanje blagoslovov v mirnem in varnem okolju po sicer dolgem dnevu polnem izzivov.

Laylat al Qadr ali Lejletu-l-kadr je t. i. noč moči. Znano je, da je na eno izmed lihih noči v zadnji tretjini ramadana prišlo do prvega razodetja Korana preroku Mohamedu ﷺ. Noč moči je opisana kot tista, ki je boljša od 1000 mesecev. Molitve in dobra dela se v tej noči povrnejo v mnogokratni vrednosti. Prepozna se jo po izgledu lune, verjetnost dežja je večja, opisan je tudi sončni vzhod po njej.