Datum Arhiv julij 2020

Za rojstni dan sem dobila dež

 Videla ga nisem že od marca v Ljubljani.
Včeraj in predvčerajšnjim je v Džidi deževalo. Vonj mokrega in vročega asfalta mi je priklical spomin na pravo poletje v Sloveniji, ko se v vročini skuha nevihta in visoke temperature končno popustijo. Navadno bi v takšnem vremenu ostala doma. Tako pa sem šla ven in se zares naužila dežnih kapelj. Želela sem si jih že več tednov. Pa so prišle, samo zame.

Zabava presenečenja

Sinoči sem bila povabljena na zabavo s kano. Domov sem se vrnila s čudovitimi črnimi poslikavami na obeh rokah.

Izkazalo pa se je, da sem se udeležila tudi lastne rojstnodnevne zabave.

Vse je pripravila prijateljica Samah, ki sem jo spoznala tukaj v Džidi pred slabim letom dni. Moja draga egipčanka, ki je organizirala zabavo in zbrala še nekaj svojih egiptovskih in savdskih kolegic, je poskrbela, da je bil večer veliko presenečenje, za še boljši učinek kar dva dni prej po koledarju.

Pri njej doma smo se lahko razvajale s sladkarijami in slani prigrizki, domačo torto in basbouso ter egiptovskim domačim sokom. Dnevna soba je bila polna okraskov in nad z dobrotami obloženo mizo so bile razobešene roza črke “VSE NAJBOLJŠE”. Seveda ni manjkala niti arabska kava. Tik preden so me poklicale v okrašeno sobo, mi je Samah na lase nežno položila tiaro. Minuto kasneje so skupaj na ves glas pele “vse najboljše za te …”

Vse to, nasmeški in petje, čudovita dekoracija in ves trud, vložen v načrtovanje zabavo, ki je bila za moj rojstni dan prvič tako daleč od doma … Začela sem jokati.

Kakšna koza.

Ali se imam lahko vsej enkrat v življenju pod nadzorom? Ne.

Uspela sem se umiriti in uživala v trenutku kot slavljena princesa večera (tiara). Še nikoli nisem imela zabave presenečenja. Všeč mi je bilo. Težko je to izraziti z besedami, celo meni.

Tako zelo sem uživala v večeru, da niti fotografirala nisem toliko, kot sem vajena. Prisrčna umetnica s kano je prišla na dom in nam krasila roke. Vse smo izbrale nekaj drugačnega in verjamem, da je bil vsak posamezni dizajn primeren za roko in značaj vsake ženske.

To je bila tudi moja prva zabava “samo za dame” v Savdski Arabiji. Pokritost je ostala zunaj, naličeni obrazi so sijali drugače brez rut, v ozračju pa je bil svojevrsten občutek ženskega duha, razigrano  vzdušje je spremljala večinoma glasba trebušnih plesov.

To je bil večer, ki se ga bom zagotovo še dolgo spominjala. Hvaležna sem, da imam v svojem življenju tako prijazne ljudi. Kakšno srečo imam, da sem v Džidi spoznala novo prijateljico, ki ji lahko rečem tudi sestra.

Moja pisma

V zapiskih imam približno 10 tematik za naslednja pisma. Te dni se ne morem prisiliti, da bi pisala o kateri izmed njih. V zadnjem tednu sem preživljala več časa zunaj, ne samo ob izhodih za nujno nakupovanje. Tako so prišle spet nove ideje in našle svoje mesto v zapiskih.

So rentačenja in pohvale, opažanja in trivialne vsakdanjosti iz mojega življenja tukaj. Vse, kar v bistvu moja pisma so. Džida skozi moje oči.