Datum Arhiv marec 2021

Kaj je v imenu? Zgodba o arašidu

Arašid v resnici sploh ni orešček. Stročnica je. To smo vsi že slišali.

Poznamo različna poimenovanja: od bolj strokovnega zemeljskega oreš(č)ka do iz italijanščine prevzetega kikirikija (it. chicchi ricchi izdatna zrna).

Zagotovo pa mnogi ne vedo za še danes obstoječe zloglasno poimenovanje arašida v arabsko govorečih deželah, točneje v nekaterih državah geografskega območja Levant.

Pred nekaj meseci sva se z možem pogovarjala o rasizmu v okolju, od koder prihajava, in tukaj, kjer prebivava danes. Sedela sva na terasi libanonske restavracije in se s pravim gurmanskim užitkom lotevala sirovih pit, ki so najina najljubša poslastica, ko se nama ne ljubi pripravljati hrane doma.

“Tukaj v Savdski je rasizem zakonsko preganjan. Če ne iz razlogov, ki izhajajo iz nauka islama, potem gotovo zato, ker je veliko Savdijcev temnopoltih,” mi razlaga Tamer.

“No, ampak obstajajo predsodki, nestrpnost, tako kot vsaki družbi. Ne boš rekel, da rasizma tukaj ni!”

Z nasmeškom mi odgovori: “Seveda je. V takšni množici zdomcev z vsega sveta, mešanica stoterih kulturnih ozadij … Takoj ti lahko dam primer, ko ravno jeva tole libanonsko pito. Veš, kako pravijo arašidom v državah Levanta?”

Oreščki sužnjev.

Ob teh dveh besedah sem obstala odprtih ust. Tamer je nadaljeval z razlago o tem, kako so arašidi “suženjski”, ker je regija na zatožni klopi ta pridelek uvažala (in ga še danes) iz držav z večinsko temnopoltim prebivalstvom, konkretneje iz Sudana. Če imaš, bralec/bralka teh vrstic kakšno senco dvoma o namernosti poimenovanja, beri naprej.

Na podlagi primera zalivskih držav (mednje sodi tudi Savdska Arabija) lahko poročam o naslednjem: arašid se v arabskem jeziku na tržnicah teh dežel imenuje “sudanski orešček” (oz. stročnica). Ful Sudani. Kdor je naletel na moj popis sudanskega jedilnika (nekaj objav nazaj), se morda spomni, da imajo Sudanci pri hiši vedno ful. V mislih imam seveda fižol, ki ga kuhanega, včasih pretlačenega, obvezno jedo za zajtrk in včasih za večerjo. Iz tega lahko zlahka sklepamo, da govorci arabskega jezika ustrezneje klasificirajo arašide kot stročnico, saj jih z jezikom umeščajo v isto družino skupaj s fižolom. A “sudanska” stročnica je tista, ki ima specifičen nacionalni sloves v arabskih državah, Slovenci pa jo poznamo kot arašid.

Kako pa potem Sudanci razlikujejo med fižolom in arašidi? Če te zgornji poskus jezikovne razprave še ni odvrnil in se ne bojiš dodatnih zapletov, te vabim, da bereš dalje.

Sudanci fižolu (vrste fava) v vsakdanjem pogovoru pravijo ful. V uradnih govornih situacijah,oz. ko je treba razlikovati med različnimi stročnicami, pa ga poimenujejo Ful Misri (فول مصري). Skrivnost leži v arabskem imenu države Egipt (مِصر;‎ Miṣr). Če poenostavimo, je fižol fava torej “egiptovska stročnica”, arašid pa “sudanska”. In ker so jezikovne uganke lahko še bolj zagonetne ter s tem zanimivejše, lahko povem, da Sudanci svoje stročnice seveda ne imenujejo Ful Sudani.

Tamer se spominja, kako so v njegovi rani mladosti v času šolskih odmorov vrečke arašidov vedno prodajale stare ženice. Tako naj bi se tega prigrizka prijelo poimenovanje Ful Hadžat (فول حاجّات), po slovensko “starkini oreščki”. Starka (حاجّه; hadžah) in starec (حاج; hadž) v tem primeru izhajata iz muslimanskega običaja romanja v Meko (حج; hadž); popotovanje naj bi v večini opravljali starejši ljudje in tako je v Sudanu navada, da se stare gospode ter gospe v letih ljubkovalno, a hkrati s spoštovanjem naslavlja s hadž in hadžah.

Ful Hadžat v majhnih vrečkah na ulični stojnici v Sudanu

Od ljubkih starkinih oreščkov v Sudanu se vrnimo nazaj v območje Levanta. Tam so suženjski oreščki prisotni tako v vsakdanjem pogovoru kot v novicah na televiziji in spletu. Ne verjameš? V spletni brskalnik vtipkaj فول العبيد (izgovor. Ful Al Abíd). Iskalni rezultati te morda presenetijo. Seveda rezultatov ni, če se lotimo iskanja pod geslom v slovenščini ali angleščini. A v arabskem jeziku pridemo do mnogih strani, ki “orešček spora” popolnoma lahkomiselno obkladajo s suženjskim. Naj ti priskočim na pomoč in priložim povezavo do novičarskega prispevka na portalu Youtube.

Naslov prispevka iz Sirije: Začetek žetvene sezone suženjskih oreščkov severno od mesta Hama v času upada proizvodnje v primerjavi s preteklimi leti.

بدء موسم حصاد فستق العبيد بريف حماة الشمالي وسط ضعف في الإنتاج عن السنوات السابقة

تحذير: قد يحتوي الفيديو على مشاهد مؤلمة لا تناسب الجميع ولا ينصح لأصحاب القلوب الضعيفة بمشاهدته، والمقطع ليس لصدم المشاهدين وليس للتشجيع على العنف، هو لنقل …

Na Facebooku pa sem zasledila tudi tole fotografijo, katere avtorica se je seveda zgražala nad embalažo, v kateri so bili zapakirani arašidi. Napis v arabskem jeziku فستق عبيد se dobesedno prevede v Orešček sužnjev. Fotografija naj bi bila posneta v Libanonu.

Fotografija je bila objavljena na Facebooku maja 2020.
https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=858455687974533&id=100014303280427

Za prijetnejši zaključek se lahko lotim še slovenskega poimenovanja — arašid. Sodeč po izpisanih slovarskih sestavkih (na dnu objave) naj bi bilo ime prevzeto prek francoskega jezika (arachide) iz novolat. (arachidna). Ko pa sem arašide v slovenščini omenila Tamerju, mi je ta z navdušenjem hitel pojasnjevati, da v arabščini obstaja enakozvočna beseda Ar-Rašid (الرشيد; Al-Rašid), ki pomeni modrec. Čeprav v tem primeru ne gre nasprotovati strokovni etimologiji, se velikokrat čudiva in kdaj nasmejiva jezikovnim mostovom med arabščino in slovenščino. Mostovom, ki vodijo v nove svetove, širijo znanje ter prinašajo zavedanje o poteh, ki jih kot družba še moramo prehoditi.

***

Izpis slovarskih sestavkov:

arašȋd -a m ‛rastlina Arachis hypogaea ali njen plod’ (20. stol.).
Razlaga:
Prevzeto prek frc. arachide iz novolat. arachidna, kar od 18. stol. dalje označuje to po izvoru ameriško rastlino. Poimenovanje temelji na gr. arákhidna (LaÉ, 42), ki pomeni le stročnico ‛lečasti grahor, Lathyrus amphicarpus’. Gr. beseda etimološko ni pojasnjena (Fr I, 129).
(Slovenski etimološki slovar, www.fran.si)

kikiríkikikiríkija[kikiríki]
samostalnik moškega spola
1. navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea
SINONIMI: arašid
Etimologija:
prevzeto (prek hrv., srb. kikirìki) iz it. chicchi ricchi ‛izdatna zrna’
(eSSKJ, www.fran.si)

Draga / Sestra

Ena izmed stvari v Savdski Arabiji, zaradi katere padem v svoje (ne)slavno zavijanje z očmi?

Ko me nekdo v angleščini naslovi s “sestro”. Bolje rečeno, naslavlja. Kar naprej. “Sister this”, “sister that” … Zadnjič sem si spet mrmrala, da nismo pri nobenih nunah, da bi kar naprej poslušala to s sestrami.

Seveda gre v osnovi za iskreno prijazno gesto. V islamskem svetu se tako pač naslavlja kogarkoli, tudi v uradnih govornih situacijah. Na pošti, v sprejemni pisarni bolnice, v trgovini …

Iz arabščine je izraz v resnici dobesedno preveden v “moja sestra” in “moj brat”. Tamer pravi, da v izvirnem jeziku zveni zelo povezovalno.

V angleščini in slovenščini pa se s prevodom seveda kar precej izgubi. Izgine svojilni zaimek “moj/a” in obenem zveni prav malo čudno. Vsaj meni.

Sicer je dobršen del moje komunikacije omejen na pisno, in ker v današnjem času pač nihče ne hodi toliko ven, sem soočena s “sestro” večinoma na Facebooku in v sporočilih.

Poleg “sestre” sem še bolj alergična na nagovor, ki ga ljubijo predvsem zdomke iz Pakistana; slednje kraljujejo na vseh informativnih forumih in svojemu nagovoru na začetku ali koncu vedno rade dodajo: “draga” (ang. dear). Slovenščina preprosto ne prenese tega odtenka prikupnosti, v formalnem pogovoru ali s popolnim neznancem, seveda. V moji glavi se prevede kot totalno podcenjevalno, pokroviteljsko.

Vsakič znova se moram distancirati in poleg drugega jezika dešifrirati še namen sporočila.

Si se kdaj soočil/a s podobno jezikovno zadrego? Ko nekaj preprosto ne deluje v tvojem maternem jeziku in zveni tako nepristno …?