Ko včasih ne veš več, kaj reči, ko te v arabskem svetu kdo vpraša, kako si … Je “alhamdulillah” vedno prava izbira; rešiš se iz zagate in hkrati izpadeš vsaj malo svetovljanski. V dobesednem prevodu pomeni hvala bogu, tako kot rečemo vsi v svojem jeziku.
Ko v avtu na glas poslušaš Queene, pri njihovi Bohemski rapsodiji med drugim z njimi v harmoniji zapoješ bis-mil-lah … Tako veš, kaj reči, ko te arabski prijatelji povabijo na večerjo in pred prvim grižljajem izgovoriš: “Bismillah.” V prevodu: v imenu boga. Zanimivo, bismillah naj bi rekli prav tako, preden obujemo nove čevlje ali oblečemo nov kos oblačila.
Ko ti prijateljica iz Egipta potoži, kako močno jo boli po puljenju modrostnega zoba, je vse, kar lahko rečeš, da bo vse vredu, inshallah. Ker želiš in verjameš, da bo. Izrek pa pomeni “z božjo voljo”.
Ko prispeš v Sudan in te radovedne tetke na letališču sprašujejo, kaj počneš tam, in jim poveš, da si se prišla poročit … Mashallah. Mashallah. Mashallah. Te besede so mi bile z blagoslovi namenjene neštetokrat in tako lepo zveni, ko so izrečene z dobrimi željami. Komplimente in navdušenje se vedno izrazi z “mashallah”, tudi kadar pohvalimo spretnost, trud, izgled … Vse dobro pa pripisujemo božji volji.
Si kdaj potoval/a po arabskih deželah in slišala te izreke na ulicah ali bazarju? Morda pa si slučajno preklopil/a na kakšno turško serijo … V njih lahko dostikrat slišimo inshallah in druge.