Včeraj je Tamerjeva družina zapustila Kartum in se odpravila na sever. Uspeli so se odmakniti od spopadov v glavnem mestu, Alhamdulillah. Nekaj časa so še upali, da ne bo treba, da se bodo razmere umirile. Na tisoče drugih sudanskih in tujih državljanov se je ta teden že evakuiralo iz Sudana.
Kdo ve, kdaj se bodo spet lahko vrnili. Koliko časa bo njihova hiša samevala? Bo sploh obstala? Marsikoga se novice o vojnah, ki prizadanejo milijone ljudi, stežka dotaknejo. Tudi sama včasih skušam držati distanco do nekih nikoli prej videnih žrtev, ki izgubijo svoje ljubljene, svoje imetje … Zdaj ne morem.
Te postelje, na katerih smo spali in pili čaj, ti zidovi, ki so nam nudili zavetje, to dvorišče, kjer sva imela poročno slavje … Vse to so pustili za seboj in se napotili na varnejše območje na severu države, v vas, kjer so živeli, preden so se preselili v prestolnico. Tam jih je pričakala druga prazna hiša, ki jo bodo sedaj spravili v red. Samo, da so na varnem. Samo, da so živi in zdravi. Alhamdulillah.