Nekatere je sram, niti šepeta besede, ki se začne na črko f, ne zmorejo. Drugi jo kričijo na ves glas. Mnogi je ne razumejo in se raje distancirajo od besede na f. Dober primer slednjih so v zadnjem času kar 3 znane slovenske političarke.
Kje tiči ta zadrega, ta strah, ta gnus pred feminizmom? Kdo te bo imel rajši, če boš javno naznanjala: “Jaz pa nisem feministka!”
Česa se bojiš, če boš jasno dala vedeti, da se zavzemaš za enake možnosti za vse? Ker to je feminizem. Ne poraščene pazduhe, ne prsi brez modrcev in ne sovraštvo do moških.
Brez feminizma nimamo šans,
brez feminizma bo šel ta svet po gobe.
Zakaj se bojiš feminizma? Brez skrbi. Nisi edina. Tudi na drugih koncih sveta je feminizem na slabem glasu. Nekomu že odgovarja, da je tako.
V Sudanu se mlade Sudanke zbirajo v imenu feminizma tako, da medse sprejmejo zgolj dekleta brez naglavnih rut, obvezno se je tudi upirati družinski celici z očetom na čelu. In tako bo nekje drugje marsikatera muslimanska skupnost žensk ponavljala znano mantro: “Ne rabimo feminizma, Islam je dal ženskam več pravic, kot smo jih imele kdajkoli prej.” Nič čudnega, ko pa jih tako imenovani beli feminizem želi kar naprej “osvobajati” sestavnih elementov islamske vere.
Ko je postalo znano, s kom sem se poročila, sem od nekoga prejela naslednje sporočilo:
“A kar z muslimanom? Jaz sem te pa že od nekdaj imela za feministko.”
Feministka sem in vedno bom. V pravem pomenu besede. Brez feminizma nimamo šans, brez feminizma bo šel ta svet po gobe.