Burek poznajo, ne boste verjeli, v takšni ali drugačni obliki s podobnim imenom tudi na severu Afrike, na Bližnjem Vzhodu, celo v Izraelu.
Balkan si domišlja nekakšen monopol nad poimenovanjem in ne zamudi priložnosti šolanja “nevednih,” da je sAmO mEsNi bUrEk pravi burek. Vse ostalo so pite, po njihovo.
Oprostite, drage in dragi moji. Gremo povprašat Turke, od katerih ta balkanska poslastica v resnici izvira? Na anatolskem polotoku je “börek” slano pecivo iz vlečenega testa (jufke) s kakršnimkoli polnilom ob popoldanskem čaju. Kaj pa bi balkanski puristi za burek rekli tam?
Ne bom vas dolgočasila s še daljšimi jezikovnimi traktati, kako daleč v zgodovino segata burek in njegovo poimenovanje, lahko samo namignem, da je ime sodeč po raziskavah jezikoslovcev sposojeno iz perzijskega jezika, zgodovinski viri pa pričajo o nastanku te vrste peciva celo v času in prostoru Vzhodnega Rimskega cesarstva pred 7. stoletjem.
Zato, drage in dragi moji — ko bom naslednjič spet v Sarajevu, si bom zagotovo naročila pito zeljánico pa krompírušo in še kaj. Ko pa bom nekega dne le prišla do Turčije (ne samo na letališče), se bom tam brez slabe vesti napokala špinačnega in sirovega böreka. V domači kuhinji v Savdski Arabiji si spečem sirno-špinačni burek, v Ljubljani pa bom, tako kot v preteklosti, spet šla v Olimpijo na Bavarcu, ter prav z užitkom naročila pregrešno dobro bogokletno ljubljansko stvaritev — pizza burek. Pa če se na glavo postavite.
