Kaj je novega?

Čajnik, končno. Ta starega sem uspešno ugonobila, ko sem ga pozabila na vročem štedilniku.

Pa zaloge bakhúrja, kadila za ramadan. Kljub temu da bo praznični mesec nastopil šele naslednji teden (kateri dan točno, se še ne ve — spremljamo luno!), se opojnemu dimu ne moreva upreti in sva omenjeno zalogo že načela.

Sicer pa je tukaj vse po starem. Marsikdo bi to pospremil s kančkom razočaranja, a midva sva zadovoljna. Razen najinih sosedov, ki nama še vedno skačejo po glavi, nama nihče prav posebej ne greni dnevov (in noči).

Še vedno se čudiva prijetnemu vremenu, ob sončnem zahodu greva na sprehod in se spominjava istega obdobja lansko leto, ko se je “zima” že zdavnaj poslovila.