Nov list. Moj prvi na tej čudoviti monsteri, ki sem jo pozimi izbrala za prvo cimro v najinem stanovanju. Za drobiž sem jo dobila pri gospe, ki ji je iskala nov dom.
Nov list, novo poglavje. Tukaj je začetek poletja, ki ga bova prvič preživela skupaj v Ljubljani.
Tako zelo sem ponosna na naju s Tamerjem. Na vse, kar počneva, k čemur stremiva, pa čeprav (ali pa še posebej zato) marsičesa ne deliva z vsemi.
Ponosna sem tudi na ta mlad zeleni list, ki se je izvil in zablestel pri oknu. Nekaj delam prav. Mi pravijo, da monstere niso tako zahtevne. A zame, ki sem že v osnovni šoli uspela zasrati koruzne kalčke, nato pa dala roke stran od rastlin in proglasila: “To ni zame, jaz bom raje živalice trenirala,” verjemite mi, tale nov zeleni list je zame izjemen dosežek.