Čakal me je na letališču. Priletela sem sredi noči, prvič sama na letalu, prvič tako daleč.
Po več kot enem letu sva morala narediti ta korak, premagati razdaljo. V Sloveniji še ni bil dobrodošel, bolje rečeno, Avstrija ga ni spustila v Schengen. Pa sem mu jaz prišla naproti v Egipt.
Čakal me je na letališču. Še vedno se spomnim njegovih rok v žepih, prestopanja in širokega nasmeška. Kako je bil nervozen. Ko sva se končno zagledala čez prozorne ograde, je bitje v najinih prsih lahko utišal zgolj glasni vrvež letališča pri zadnji kontroli prtljage.
In potem med nama ni bilo več ne morja ne tisočih kilometrov, samo še korak je manjkal do objema.
V taksiju sva se prvič držala za roke. Samo še ta košček je manjkal, in sestavljanka je bila končana.
Na današnji dan pred štirimi leti me je čakal na letališču. In pred nama je bila dogodivščina.