“Imam začasno rešitev. Klical sem šefa, lahko greva v njegovo stanovanje, ki je ves ta čas prazno.”
Prihranila vam bom vse svoje faze žalovanja za najinim prvim domom. Od zanikanja do namišljenega pogajanja z resničnostjo … Stanovanje, v katerem sva bivala zadnja 3 leta, sva morala zapustiti. Tamer si je vidno oddahnil in me skušal spodbuditi, da bi vse skupaj videla s pozitivne strani. Nič več objestnih sosedov, nič več hrupa iz lastnikovega stanovanja nad nama …
Lepo po v vrsti torej: prodati morava vse pohištvo. Najprej je šla jedilna miza. Ponjo je prišel mlad par, on iz Pakistana, ona iz Kanade. Tako hecno ju je bilo opazovati, kako komaj začenjata svojo skupno pot v Savdski Arabiji. Na njunem mestu sva pred tremi leti stala midva, on iz Sudana, jaz iz Slovenije.
Tamer je na “savdski bolhi” objavil oglase za vse kose pohištva, poleg izklicne cene je uporabil fotografije, ki sem jih posnela jaz. Nisva bila pohlepna, naivna pa tudi ne. Zelo dobro namreč veva, kako kupci radi barantajo za precej nižjo ceno od zastavljene. Če se hočeš srečati nekje na pol poti, je treba ciljati malce višje.
“Koliko je končna cena,” vpraša mladenič, medtem ko njegova žena pozorno pregleduje vsako morebitno prasko na mizi in vseh šestih stolih, ki sodijo zraven.
Tamer se muza in odvrne: “Koliko lahko ponudite?”
“No, kako nizko lahko greste…” vztraja kupec, jaz pa si ne morem pomagati in v smehu pripomnim:
“Ali ste komaj včeraj prileteli v Savdsko Arabijo? Tukaj barantamo. Če izrečeva najnižjo ceno, je to kot strel v lastno koleno.”
Pa smo se le srečali na pol poti. Jedilni mizi je sledila spalnica, nato bojler in hladilnik … Kuhinjski pult si zasluži prav posebno poglavje, kako sva pred 3 leti zanj barantala, tudi ta je šel v nov dom. Prodati sva morala še dve klimatski napravi, pralni stroj in štedilnik.
Najinih kavčev, na katerih sva kampirala do zadnjega, nihče ni hotel. Ker pa jih nisva imela srca postaviti na cesto, kot je marsikomu tukaj v navadi, jih je Tamer nazadnje oddal zastonj. Samo da niso ostali v stanovanju, samo da niso šli med smeti.
Na koncu sva splezala na zeleno vejo. Toliko, kot sva vložila pred tremi leti, toliko sva dobila nazaj. Alhamdulillah.