Zgodbe z Mačjega vogala: 4. poglavje

Danes si dovolim potiho praznovati. Po zares napornem mesecu dni, kar se tiče mojih uličnih muc, lahko z zadovoljstvom pogledam nazaj in z upanjem zrem naprej.

Vem, da še pridejo težki trenutki bolečine in razočaranja. A včeraj sem v nekem trenutku spoznanja rekla Tamerju: “A se spomniš, ko sva pred letom in pol začela z eno majhno posodico hrane?”

Danes imava na hodniku 15-kilogramski žakelj mačjih briketov. V istem prostoru počivata dva muca, vsak v svojem mačjem boksu.

Z nocojšnjim večerom bova uspešno izpustila 13. in 14. mačka po prestani sterilizaciji/kastraciji.

Kako daleč sem prišla in kam še lahko grem na svoji poti mačjega prostovoljstva!

(Fotografija je bila posneta v začetku marca 2020, ko sem se vrnila z enomesečnega obiska v Sloveniji, moje muce pa so me takole pričakale in pozdravile.)

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja